leten_ciklus

MULTIKULTURNITE I ETNI^KITE OSOBENOSTI  VO ^ETIRI VELE[KI SELA - REPUBLIKA MAKEDONIJA 


Dragan VELI^KOVSKI (II godina)

PROLETNO-LETEN CIKLUS PRAZNICI

Proletno-letniot obreden ciklus se karakterizaira so pogolem broj na praznici i zna~ajni denovi koji se povrzani glavno so smenata na godi{nite vremiwa, budeweto na prirodata, rabotata okolu poleto, rabotata okolu stokata i nastani koi{to igrale zna~ajna uloga vo `ivotot na ~ovekot.

Letnik

Letnik se praznuva na 14. mart, odnosno 01. mart spored stariot kalendar. Kako praznik poznat e kaj pretstavnicite na mija~kata etni~ka grupa od dvete konfesii vo selata Ore{e, Melnica i Gorno Vranovci. Vo Teovo ovoj praznik ne se slavi.

Spored informaciite dobieni od terenskite istra`uvawa, Letnik pretstavuva praznik {to go ozna~uva zapo~nuvaweto na letoto, a so toa i zapo~uvaweto na site sto~arski i zemjodelski aktivnosti.

Vo Ore{e, stanuvaat pred izgrej sonce, vedna{ kasnuvaat zalak lep~e "za da ne gi razbie pileto na gladno", i ~ekaat da vidat pile, "kako {to leta pileto - taka i nie da letame letovo, da rabotame". Nekoi koga }e go vidat pileto velat: "Pod moi krila - tvoja te`ina, pod tvoi krila - moja lesnina!"

Utroto na Letnik ~ekaat najnapred vo ku}ata da vleze devoj~e, za da im se `enski piliwata - kokov~iwa. Varat carevka - za da leta, da rasti carevkata po poleto.

Vo Melnica na Letnik `enite su~at martinki od crven i bel pamu~en konec - nare~en "g'de g'dica". Im gi vrzuvaat na decata na racete, potoa na butinot i sl. Su~at solen "banik" i kr{at orevi.

Za praznikot Letnik vo Gorno Vranovce islamiziranite Makedonci, sproti praznikot, berele gran~iwa od dren, zdravec no od dale~ni mesta vo planinata kade {to "petel ne mo`e da se ~ue od seloto". Nabranite kiski i 3-4 orev~iwa gi stavale pod pernicite. Utroto lu|eto o~ekuvaat najnapred da ne sretnat ~ovek, tuku da vidat ptica, nekoe pile "da moj{ celo leto da leta{ so rabotata". Veruvaat deka lo{ znak e ako vidi{ gavran ili ~avka - "lo{o letoto }e ti bide".

Blagovec

Vo Melnica na Blagovec, dokolku ima mlada nevesta, se pravi blago "a{lamak" i alva i se odi kaj nevestata. Od blagoto, Melni~ani "rasturaat" na tri ku}i vo familijata. Se veruva deka od Blagovec kukavicata po~nuva da kuka. Zaradi toa, sekoe utro najnapred mora da se kasne zalak leb, so {to se za{tituvaat od nea.

Vo Ore{e, na Blagovec, doa|aat najnapred lastovi~kite, a potoa ~ekaat kukavicata da dojde. Na toj praznik, devoj~iwata za prv pat zamesuvaat. Im gi ma~kaat so blago racete, so {e}er ili so med za da "mu bidat blagi lebovite".

A pak vo Teovo se sobirale selanite na manastirot i pletele venec, a vo minatoto peele i pesni.

\ur|ovden

Toa e najzna~ajniot praznik, me|nik vo godinata so osobeno istaknati karakteristiki za zemjodelsko-sto~arskite kulturi. Toa e denot koj{to go ozna~uva i simboli~koto i fakti~koto zapo~nuvawe na site raboti so koi{to se karakterizira proletno-letnata aktivnost na lu|eto. Se isteruva stokata na planina, na visokite planinski pasi{ta, a se zapo~nuvaat i site zemjodelski aktivnosti. Na \ur|ovden se glavuvaat momocite, ov~arite, govedarite i se pravat site dogovori me|u lu|eto.

Vo s. Melnica, vo o~i na \ur|ovden, `enite odat da zbiraat bilki vo planinata, vo mesnosta Dul. Se zbiralo zdravec - za da bidat i lu|eto i stokata zdravi, mle~ki - za da imaat kravite i ovcite mleko. Lu|eto se vrzuvaat na polovinata so "povida~" - za da ne gi boli polovinata vo tekot na godinata. Za da ne gi boli glavata stavale zdravec. So kiskite {to }e gi soberat vo planinata se ukrasuva i butinot za matewe na mlekoto, krbelot za molzewe na ovcite. Toga{ naj~esto se pravi i prvoto zamolzuvawe na ovcite. Utroto na \ur|ovden Melni~ani odele so nabranite kiski (trendafil, koren od zdravec) da se mijat na Rekata Melni~ka. "Em da bidi{ crven ka trendafil'ot, em da bidi{ zdraf kako zdravecot. Toj ~unki cutit, e li~en, pemben". Na \ur|ovden martinkite, nare~eni "g'de d'dici", {to gi nosat od Letnik, gi vrzuvaat na trendafil, povrzuvaj}i gi negovite kakrakteristiki so mo}ta na oploduvawe na Azreti Fatima. Spored nekoi informatori, g'de g'dicata se frlala po voda - za zdravje. "Kako {to vodata te~it i bolestite taka da si odet".

Vo s. Gorno Vranovci, informaciite za slaveweto na \ur|ovden se odnesuvaat na starosedelcite, islamiziranite Makedonci. Odele po bilki, podeleni vo dve grupi. Gorno maalo odele vo Lukovo Pole, a dolno maalo vo mesnosta Gradi{te. Tamu se peele |ur|ovdenski pesni, se pravele razni jadewe, osobeno, alva i pe~eno jagne. Mladite se lulale na vrzanite lulki.

Vo s. Teovo ve~erta pred \ur|ovden, site od seloto odele vo mesnosta Dabica kade berat bilki-vrbi, dabovi drvca, slivi i dr., i `enite i decata }e pletat ven~iwa od zdravec, br{len, bosilok, smreka, peat |ur|ovdenski pesni. Utroto, pred sonce, se peat |ur|ovdenski pesni . Obredno se mereat na kantar. Nabranite trevi gi vrzuvaat vo kiski i gi obesuvaat na ku}ite. Tie naj~esto se koristat za lek. So cel da se za{titat od bolestite, osobeno od treskata, odat kraj rekata kade {to se trijat so grbovite po steblata na vrbite, velej}i: "Tebe treska, a nas zdravje da ni dava{". Potoa odat kaj topolite, kr{at gran~iwa od nea i si gi trijat polovinite, velat: "Topolava da ja boli grbot - nam da ne ne bolit". Devojkite i mom~iwata spored tradicijata, na sebe lepat trevka lepaec - za da se lepat na mom~iwata devojki i obratno. Potoa dvojkite}e vrzuvaat od trevkata debela tikva za da bidat debeli

Ve~erta pred \ur|ovden, vo s. Ore{e odat da berat bilki kaj manastirot sveti \or|ija. Dodeka berat bilki se peat pesni. Koga }e se vratat ve~erta, se pali ogan, se sviri so {upelki, a na plodnite drvja se pravat ni{alki: "Mom~e se lulat, moma go gledat, brojno le brojno..." Utroto se kitat so bilki i ~ekaat kukavicata da zakuka. Glavata si ja mijat so cvetovi, zdrav~iwa, sre}ica. So tie bilki ja zakrmuvaat i stokata za da im bide mlekoto zdravo. Na \ur|ovden vo s. Ore{e selanite odat na Pokrsti.

Veligden

Vo s. Ore{e, veligdenskite obi~ai zapo~nuvaat od ~etvrtokot rano nautro, pred sonce, koga se vapcuvaat tri do pet crveni jajca. Ednoto od jajcata se zavitkuva vo crveno volneno pasmence i se stava na ku}ata za da go ogree sonceto, drugoto se ostava za Ristos i tretoto se ostava vo bakamot da stoi. Vo petok `enite odat vo crkva, go vadat Ristosa. Vo sabotata koga se mesi lebot se zema jajceto koe stoelo na ku}ata i se stava vo sredinata na lebot i se pe~i so nego. Toj leb na nedelniot veligdenski ru~ek se se~e, jajceto se lupi i se deli na site od familijata- za zdravje. Isto taka, vo sabotata se vapcuvaat u{te jajca, a vo nedelata, denta `enite nosat od jajcata na grobovite, na umrenite.

Vo s. Teovo obi~aite za Veligden zapo~nuvaat, isto taka, vo ~etvrtok rano nautro, pred sonce- so vapcuvawe na jajcata. Dokolku vo ku}ata ima deca, koga }e stanat nautro, za da mo`at da gi vidat jajcata, najprvin kasnuvaat zalak lep~e, za da ne gi probie jajceto. Potoa majkata gi trie po obrazite so crveno jajce- za zdravje. Vtoriot den - Veligden selanite odat na Pokrsti. Odele niz pole so krstite. Najprvin gi ostavale krstite vo mesnosta Stara crkva-kaj staroto selo, pravele krug i popot peel. Potoa odat na sinirot omorski, na me|ata me|u s. Teovo i s. Omorani. Na toa mesto se sre}avale `itelite od dvete sela. Tuka gi ostavale ikonite i tuka igrale i peele. Posle odele na vakavsko mesto -kaj ispraeniot kamen, i tamu peel popot. Potoa so krstite odele niz pole. Vo `itoto pravele krug so kowite. I tuka popot peel, a potoa niz poleto gi bodiwale kowite. Pa od tamu odele na grobi{tata kaj mrtvite i tamu popot peel. Od tamu ikonite gi vra}aat vo crkvata.

Spasovden

Vo s. Ore{e Spasovden isto kako na \ur|ovden, mladite se ni{aat na ni{alki zaka~eni na rodnite drvja. Pri toa se peat pesni.

Vo drugite sela ne se slavi ovoj praznik.

Eremija

Vo s. Ore{e, ve~erta pred Eremija, se sobiraat decata od seloto i so yvonci i klopotarci okolu ku}ite tropaat i vikaat: "Begaj, begaj Eremijo eve ti go Tanasija, so krastavo kowi{te, so 'r|avo sabji{te..."- za da nema pogani vo ku}ite.

Vo s. Teovo, ve~erta pred Eremija se sobiraat `eni i ~ukaat so kacija i so ma{a i vikaat: " Begajte zmii, smokoi, ete go Eremija, so krastavo kowi{te, so r|avo sabji{te, }e ve ise~i }e ve istrupi.

Duovden

Vo selo Teovo , na Duovden , rano nautro pred sonce kr{at oreovi gran~iwa i gi nosat na grobovite. Tri pati metele na grobot i go zaka~uvale gran~eto za senka, kaj kiurot-spomenikot: "da mu dr`elo senka na mrtvite , preku letoto". Potoa kaj 12 ~asot odat vo crkvata, kade si razdavaat bardiwa. Postoi veruvawe deka mrtvite na Duovden, no}ta kaj 12 saatot, se javuvale mrtvite i deka toj den im bil praznik na mrtvite. Im bil Veligden. Zemale pri~esna toga{.

Vo selo Ore{e, na Duovden vo petok nautro odele v crkva so panagii, a nave~er se odelo so leb, grav itn. Vo sabotata, na grobi{ta se nosel komad, tiganici, jajca. A vo nedelata odi celo selo so stomniwa,~a{i, maznik, i pak se razdava za du{ata na mrtvite. Isto se nosat i oreovi gran~iwa, za senka na umrenite.

Marena

Vo selo Ore{e, na 30 juli, se praznuva Marena. Postoi veruvawe deka koga vrnelo, grad, do`d, koga grmelo, taa so svoite kosi go pokrivala poleto, za da ne se uni{tat posevite:"Raspleti kosi Mara, Mara pokri pole, za da ne doet do`dovo golemi, za da ne doet grad...

Vo ostanatite sela, ne dojdovme do vakvi podatoci.

Ivanden

Vo selo Teovo, na Ivanden selanite odele na bostan. Prethodno od rekata sobiraat pesok i kam~iwa i gi isturaat na bostanot na dve-tri ogni{ta,za da dr`at vlaga, za da se rodele lubenici.

Vo selo Ore{e, na Ivanden, pred sonce selanite odele na bav~a. Turale lepe{ki, gi palele za da purat. Potoa, koga }e se vratele, odele da berat ivandenski bilki, bidej}i tie bile lekoviti. Berele sekakvi bilki-bolova~, oreovici i dr. gran~iwa.

Sv. Ilija

I vo selo Ore{e i vo selo Teovo na toj den se zajaduva lubenica. Postoi veruvawe deka Sv. Ilija e lud sudija i sudi na lice mesto, zatoa na toj den selanite ne rabotat na poleto.

Preobra`enie

Na Preobra`enie vo s.Teovo pred sonce se odelo vo crkva.Na toj den popot dava pri~esna so grozje.Od toj den se zajaduva grozje.-se kasnuvalo prvo belo grozje. Pokraj toa se noselo i klasja, lubenici, diwi, piperki- se posno.

Vo Ore{e, isto taka se nosi vo crkva del od beri}etot: kompir, tikva, itn. Od toa se razdava za du{a na mrtvite.

Golema Bogorodica

Vo selo Ore{e selskata slava e na Golema Bogorodica. Na toj den seto selo kreva panagija, i site vo svoite ku}i pravat, manxa so meso, i tradicionalno davat ru~ek.Na toj den vo seloto ima golema veselba na lu|eto.

Vo s.Teovo G. Bogorodica se odbele`uva semo kako praznik.

Mitrovden

Na Mitrovden vo selo Teovo, se odi na grobi{ta, se razdava po grobovite. Zadu{nicata vo seloto ja vikaat"Mitrovmrtvi".


                  Vrati se na prva strana